Spomnim se, ko sem še bila majhna in, ko je bil čas da nam medicinske sestre na pregledih in tudi mamice doma malo povedo o menstruaciji in podobno. Že takrat se mi je zatrl malo strah v kosti in sem se bala, če bo to grozno. Vem, da sem mamci govorila vedno, glej, jaz ne bom nosila vložka, tamponov nič, ko me bo pritisnilo bom hitro letela na toaleto in bo to to. Pa vem kako mi je mama odgovorila, ja bomo videli ja če ti bo to uspelo! Pa sem takrat študirala, pa zakaj mi ne bi moglo uspeti priti pravi čas do toalete?! No zdaj, ko sem odrasla in ko imam to nehvaležno stvar vem zakaj mi je mami tako odgovorila. Ker zdaj vidim, da je nemogoče, da bi prišla pravi trenutek do stranišča.
Sedaj ko pa sem odrasla pa venomer gledam kaj je alternativa tamponom, s čim bi jih lahko nadomestila in podobno, iščem stvari, ki bi mi olajšale tisti nehvaležen teden. Sama še nimam otrok, ni še čas za to, in če bom kdaj imela punčko me je že malo strah, kako ji bom razložila za te reči, bo mogoče tudi tako smešna kot sem bila jaz v teh letih, ko sem takšne smešne ven strelala? Kajti takrat se mi je zdelo vse mogoče, ampak ko prideš do te točke, da to preizkusiš pa vidiš da temu vendarle ni tako.