Moj mlajši bratec je sedaj končal z osmim razredom osnovne šole in sedaj ima počitnice za otroke.
In sem ga seveda začela hecati ter ga vprašala, kaj sedaj pa boš pogrešal šolo, kajne. In je rekel, da naj se ne hecam, da je komaj čakal počitnice. In seveda verjamem, kako hitro mu bodo minile počitnice, ker tudi meni so vedno počitnice izredno hitro minile. Vedno je bilo tako, da tisto kar imaš najraje, kar najraje počneš, kot recimo otroci, da so najraje doma za počitnice, oziroma hodijo se obiskovati med seboj ter se igrajo, tisto hitro mine, šola, služba karkoli drugega kar pa ne počnemo ravno najraje, tam pa se vleče kot ponedeljek! Saj bo videl, kako bo, ko bo moral iti v srednjo šolo in se še za dodatek voziti z vlakom, ufff tam bo šele jezen! Ob petih, šestih nekje se bo moral vstati, odvisno kdaj se mu bo začel pouk in to že vidim kako bo zanj to naporno. V naši družini smo namreč kar radi dolgo v postelji in ko se moramo hitro vstati smo potem še par ur tako utrujeni in izgledamo kot da bi bili zmačkani od prejšnje noči. Tudi jaz, sedaj ko sem v službi si želim, da bi lahko imela dvomesečne počitnice, ampak tega žal več ne bom videla. In res, pogrešam čase ko sem bila otrok, te počitnice, ki smo jih imeli vsake toliko časa po en teden in pa potem te največje počitnice, hja, to so bili časi ni kaj.