Čas mineva hitro z bliskovito hitrostjo, da se niti ne zavedamo prav kako hitro čas teče, gre, kakorkoli rečete temu. In v življenju vedno samo hitimo, vse hočemo na hitro, ampak v življenju bi morali uživati, živeti iz trenutka v trenutek, biti prisotni z ljudmi s katerimi smo v tistem danem trenutku, ne pa sedaj smo v družbi in vidiš skoraj vsakega, da brska po telefonu, ljudje sploh ne znamo biti več drug z drugim. In sedaj, ko je takšen čas, takšno smešno, čudno leto, ko se moramo še mnogo bolj zavedati kaj imamo in to ceniti z vsem srcem začnimo uživat vsak dan posebej, kot da je zadnji!
Nikoli ne vemo kdaj bomo zboleli, ali kdaj bodo zboleli naši bližnji, nikoli ne moremo vedeti kdaj bomo koga izgubili, kajti takšno je žal življenje, vsi bomo enkrat šli onkraj mavrice in ravno zato se moramo naučiti živeti vsak trenutek kot da je zadnji in biti s človek, prav biti, umsko in fizično. Poglejte kako je sedaj, ogniti se moramo venomer en drugega, ker tako pravijo »tisti višji sloji«, ki želijo zaustaviti širjenje virusa, in meni osebno se zdi, da se še bolj odmikamo en od drugega in dejansko smo kot neke mumije, sami s sabo, kajti ni več druženja ni več osebnih stikov ni več ni.
In glede na to, da se sedaj pač ne moremo fizično družiti, pa se vsaj skušajmo slišati po telefonu z našimi najbližjimi, s prijatelji, sorodniki. Danes slišimo samo maske sem, maske tja, kazni sem, kazni tja, brezkontaktni digitalni termometer za uporabo je vrhunski, treba je meriti, če imamo vročino in še in še. Celo leto se mi zdi, da poslušamo že enainiste novice. Prav tako opažam, da so ljudje zelo nestrpni, živčni, samo jamrajo zadnje čase, na cesti samo trobijo, vozijo čez rdeče, in tudi pešci ter kolesarji, vsem se mi zdi da se je malce »odpelalo« zaradi vsega tega.
Ampak ne smemo se dati! Z mislimi moramo biti tam, da bo vsega tega enkrat konec in da bomo z našimi bližnjimi še več kot smo bili do sedaj, in da bomo živeli vsak dan kot da je zadnji, to more biti naša glavna misel! Če se predamo in se zapremo še bolj vase bomo začeli postajati samo bolj neotesani, nesramnim zaprti vase in podobno. Ne! ta virus nas ne bo zaustavil, ad živimo naše življenje v popolnosti, kajne? Tako je!