Ste kdaj opazili, kako je ko v google vpišeš recimo eno besedo, pa recimo na primer „šampon za lase“, in si odpreš ta link, recimo, da si našel nek šampon pa se ti zdi zanimiv, nato pa greš dalje iskati. No, in potem, ko gledaš sem ter tja se ti bo ta oglas venomer prikazoval, kaj si nazadnje gledal. In to je google oglaševanje. Pri meni se je zgodilo to že velikokrat, da sem resno gledala neke izdelke za lase in potem sem gledala na spletu recimo igralce, neko čisto xy temo in so se mi ti oglasi še skoz prikazovali, da sem nato šla spet na tisto spletno stran in to tudi kupila, saj ko sem tolikokrat gledala sem si nato že mogla kupiti. Sicer ja, ne bi si rabila, ampak jaz sem takšna, rečem si ne bom nič kupovala, saj ne potrebujem tega nujno, ampak na koncu pa vendarle to kupim. To je čisto premišljeno in psihološko narejeno se mi zdi, saj trgovci točno vedo, da če boš to ogromnokrat videl, da boš na koncu tudi kupil, saj te bo slika videnega tako premamila, da si ne boš mogel reči NE, ne bom kupil! To je res prava strategija. Smešno pa je, da kupci vemo, da je to le finta in način kako oni oglašujejo, vendar glihtak pademo na finto in kupimo, čeprav nam ni nuja, vedno nam pride od vzadi nek glas „potrebujem to – moram kupiti!“.
No, vsaj tako je pri meni, velikokrat, eh kaj velikokrat, ogromnokrat česa ne potrebujem, ampak vseeno kupim, ker imam vedno v sebi, da to pa bom enkrat potrebovala in morem kupiti, in potem mi tam v omari stoji in stvari čakajo, da jih jaz spet primem v roke. Recimo za lase imam ogromno stvari, takšne profesionalne, res kakovostne, že toliko vsega imam kot frizerski saloni, ampak dan tako hitro mine, da nimam časa, da bi si lahko sploh šla narediti neko dobro frizuro, da bi si vzela čas in uporabljala te izdelke. Ljudje smo pač takšna bitja, da kupujemo kupujemo, pa čeprav ne potrebujemo. Imam prav?